Utesnitev v rami (subakromialni sindrom ali impingement sindrom) je ena najpogostejših težav v ramenskem sklepu. Gre za stanje, kjer pride do mehanskega draženja in stiskanja struktur v ramenskem prostoru, predvsem tetiv rotatorne manšete in burze.
Utesnitev v rami (subakromialni sindrom ali impingement sindrom) je ena najpogostejših težav v ramenskem sklepu. Gre za stanje, kjer pride do mehanskega draženja in stiskanja struktur v ramenskem prostoru, predvsem tetiv rotatorne manšete in burze.
Kaj se pri utesnitvi dogaja v telesu? Ramenski sklep je zelo gibljiv, vendar anatomsko predstavlja razmeroma omejen prostor, kjer se strukture nahajajo v tesni medsebojni bližini. Med dvigom roke se tetive mišic rotatorne manšete in burza nahajajo v ozkem prostoru pod kostnim izrastkom lopatice (akromionom). Če pride do vnetja, zadebelitve ali slabe biomehanike gibanja, se ta prostor še dodatno zmanjša – strukture se začnejo drgniti in dražiti. Sčasoma to povzroči bolečino, vnetje in zmanjšano gibljivost.
Dejavniki tveganja Razvoj subakromialne utesnitve je praviloma multifaktorski. Pogosteje se pojavlja pri posameznikih, ki so izpostavljeni ponavljajočim se prisilnim položajem ali gibom nad glavo, bodisi v delovnem okolju, bodisi v športu. Pomemben dejavnik predstavljajo tudi dolgotrajna mišična neravnovesja v ramenskem obroču, kjer pogosto prevladujejo kompenzacijski vzorci gibanja zaradi zmanjšane stabilnosti lopatice. S starostjo se tveganje povečuje zaradi degenerativnih sprememb tetiv in zmanjšane elastičnosti mehkih tkiv.
Utesnitev v rami se pogosteje pojavlja pri: • ponavljajočih se gibih nad glavo (šport, delo) • ponavljajočih prisilnih položajih • šibkosti mišic lopatice in rotatorne manšete • starejših osebah zaradi degenerativnih sprememb • športnikih
Klinična slika Najpogostejši simptom je bolečina, ki se značilno pojavlja pri dvigu roke, zlasti v srednjem delu obsega giba. Bolečina je pogosto lokalizirana na sprednji strani rame in se lahko širi proti nadlakti oziroma komolcu. Tipično se pojavlja tudi nočna bolečina, zlasti pri ležanju na prizadeti strani, kar pomembno vpliva na kakovost spanja. Sčasoma se lahko razvije občutek šibkosti, zmanjšana vzdržljivost ter omejena aktivna gibljivost rame.
Kaj lahko naredimo sami? V akutni fazi je cilj predvsem zmanjšanje bolečine in preprečevanje dodatnega mehanskega draženja. Priporoča se izogibanje gibom nad glavo ter aktivnostim, ki sprožajo bolečino.
Svetujemo: • izogibanje bolečim gibom, ter dodatnemu mehanskemu draženju • razbremenilne pendularne vaje • zgodnja fizioterapija • postopne nadzorovane asistirane vaje
V kronični fazi je cilj vzpostavitev pravilne biomehanike gibanja brez bolečin ter pridobitev gibljivosti in mišične moči.
Svetujemo: • topli obkladki za večjo prekrvavitev okolnih mehkih tkiv in mišic • fizioterapija • izvajanje vaj, primernih vašemu stanju
Fizioterapevtska obravnava Fizioterapija ima ključno vlogo pri obravnavi subakromialne utesnitve, saj ne naslavlja le simptomov, temveč tudi vzroke nastanka. Glavni del fizioterapevtske obravnave vključuje: • Manualna terapija (izboljšanje sklepne gibljivosti, zmanjšanje mišične napetosti ter normalizacijo biomehanike ramenskega sklepa) • Dry needling (sprostitev zakrčenih mišic) • Terapevtski laser (analgetični in protivnetni učinek s spodbujanjem regeneracije mehkih tkiv) • Tecar terapija (z globinskim delovanjem izboljšuje prekrvavitev, zmanjšuje bolečino in pospešuje regeneracijske procese v prizadetih tkivih) • Kineziotaping (po potrebi) • Individualno prilagojene terapevtske vaje
Ali ste vedeli? Pri osebah s subakromialno utesnitvijo ne gre za enkratno poškodbo, temveč za dolgotrajno preobremenjevanje in postopno razvijajočo se funkcionalno motnjo. To pomeni, da se stanje pogosto razvija počasi in je tesno povezano z gibalnimi vzorci v vsakdanjem življenju.
Članki so odličen začetek, a nič ne nadomesti strokovne obravnave. Rezervirajte termin in skupaj bomo našli rešitev.
Rezervirajte termin